Težave z dermatitisom

Atopijski dermatitis: moram res pozabiti na normalno življenje?

Resnična izpoved 24-letne Teodore - za vse tiste, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da jim življenje obvladuje ta "neozdravljiva" bolezen.

Obraza ne moreš skriti pod oblačila. Nikoli ne bom pozabila, ko mi je sošolec v šali rekel: »A si ti zaspala na štedilniku?«

Prebrala sem, da kar neverjetnih 30% ljudi trpi za eno izmed oblik dermatitisa.

Zato se mi zdi prav neverjetno, da sem v letih, ko je dermatitis vplival na popolnoma vsak vidik mojega življenja, počutila kot da sem v tem trpljenju sama. Želim si in upam, da boste ta zapis prebrali tudi tisti, ki se tako počutite. Če si eden izmed njih tudi ti, ti z največjim veseljem povem naslednje…

Ni treba, da dermatitis vlada tvojemu življenju.

Dermatitis je moj zvesti spremljevalec že od otroštva.
Če je ta bolezen izbrala tudi tebe, potem veš, kako je.

Kot otrok sem imela vnetja večinoma na rokah in za koleni. Z leti se je poslabšalo in prizadeti so bili večji deli mojega telesa. Vse skupaj pa je šlo na potenco zaradi stresa ob študiju. Iz tira pa me je spravilo, ko so se začeli rdečica in lise kazati tudi na obrazu. Obraza ne moreš skriti pod oblačila.

Nikoli ne bom pozabila, ko mi je sošolec v šali rekel: »A si zaspala na štedilniku?« Ko me je kdo čudno pogledal, sem si vedno predstavljala, da si misli nekaj takšnega: »Uff, si ne moreš vsaj malo pudra dat čez? A moram res to gledati?«

In verjetno je marsikdo res ob pogledu name razmišljal tako…

Ne, sem jim hotela reči, ne razumeš. Ne morem si dati pudra čez to, ker bo še slabše. Obraza ne morem niti skriti za lase, ker se mi bojo dobesedno prilepili na ekceme in sploh nimate pojma, kako to boli.

Bila sem obupana – stanje se je slabšalo iz dneva v dan, tedna v teden; zaradi srbečice nisem mogla spati, imela sem odprte rane po telesu in sramovala sem se lastnega obraza. Začela sem že razmišljati, da opustim študij…

Kaj bi dala, da bi v teh najtemnejših urah nekdo z mano delil to, kar vam bom povedala.

V letih, ko so bili moji izbruhi dermatitisa najhujši in jih je vsak videl na mojem obrazu, sem neprestano poslušala pametovanje o dermatitisu s strani prijateljev, sošolcev in celo popolnih neznancev. »Tega ne boš pozdravila s kremami in zdravili. To izvira od ZNOTRAJ. Zakaj ne spremeniš prehrane? Moja teta je nehala jesti to pa to, pa začela piti smoothieje iz tega pa tega sadja, in si je pozdravila dermatitis…«

Kot da v vseh teh letih, ko se je moje življenje vrtelo okoli dermatitisa, nisem nikoli poskusila spremeniti prehrane?! Seveda sem! Še posebej kot študentka sem najprej preizkusila vse »brezplačne« ali poceni fore. Prehrana, izogibanje stresu, morska voda…

Verjemi, da kremica za 129,99 £ ni bila moja prva izbira. (Pa vendar sem prej ali slej postala tako obupana, da sem preizkusila tudi to.)

Več kot 140 € za eno kremo ???

Ta znesek je za 19-letnico seveda velik zalogaj, pa imam to srečo, da so moji starši čutili mojo bolečino in bi zame ter moje zdravje storili še bistveno več.

Oče mi je posodil kreditno kartico, meni pa se je lomilo srce, ko sem mu morala že čez mesec dni priznati, da tudi posebna krema iz Anglije ni pomagala in sem mu zgolj zapravila nekajdnevni zaslužek njegove naporne službe – brez možnosti vračila ali garancije.

OBISK ZDRAVNIKA

In ja, seveda sem šla k zdravniku.

Med drugim, mi je predpisal tudi kortikosteroidno kremo, ki mi je dejansko zmanjšala srbenje, a čez nekaj časa tudi to ni pomagalo.

Moja koža je postala izjemno občutljiva in zdela se je vse tanjša, zato sem opustila uporabo

In potem je prišel stavek mojega zdravnika, ki mi še vedno zvoni v ušesih:

“Na žalost je to neozdravljiva bolezen.”

Jasno, kot da tega nisem že vedela.

Seveda sem razumela, kaj je v resnici hotel povedati – da preprosto nima več nobenega nasveta, nobenega zdravila, nobene nove kremice, katero še lahko preizkusim v upanju, da bo ta končno tista prava, ki bo vse spremenila.

Pri 22 letih naj bi se torej sprijaznila s tem, da bo to moje življenje?

Jasno, kot da tega nisem že vedela.

Seveda sem razumela, kaj je v resnici hotel povedati – da pač nima več nobenega nasveta, nobenega zdravila, nobene nove kremice, katero še lahko preizkusim v upanju, da bo ta končno tista prava, ki bo vse spremenila.

Pri 22 letih naj bi se torej sprijaznila s tem, da bo to moje življenje?

Ste že slišali za rek, da ljubezen pride takrat, ko jo najmanj pričakuješ in že skorajda obupaš?

V mojemu primeru je to veljalo za rešitev mojih težav.

Ravno, ko sem že skorajda obupala.

In potem… končno prelomnica

Ko preizkusiš na ducate sredstev in preparatov, ki ne le, da ne pomagajo, temveč situacijo še poslabšajo … pač izgubiš upanje.

Potem pa se pripeti črni čudež v lanenem mošnjičku.

Mama mi je poslala link do nekega mila.

»A to že poznaš? Menda je super za dermatitis, tako piše. Vzemi tri, dva zate in enega zame, da dobiš brezplačno poštnino – če ti ne bo pomagalo, jih bova vrnili pod garancijo, ki jo ponujajo …«

Joj, mami, sem si mislila. Tvoj rojstni dan se bliža, saj vem, da si jih ti želiš.
(Moja mami namreč že od vedno prisega na naravno kozmetiko in rada kupuje slovensko, in tu je šlo za naravno milo z aktiviranim ogljem nekega slovenskega podjetja).

Malo sem še raziskala tole milo in … kaj?! Kako še nisem slišala zanj?

Ko preizkusiš na ducate sredstev in preparatov, ki ne le, da ne pomagajo, temveč situacijo še poslabšajo … pač izgubiš upanje.

Potem pa se pripeti črni čudež v lanenem mošnjičku.

Mama mi je poslala link do nekega mila.

Malo sem še raziskala tole milo in … kaj?! Kako še nisem slišala zanj?

Našla sem namreč ogromno pozitivnih komentarjev s strani ljudi z dermatitisom.

In res je bilo točno tako.

Prva dva tedna me je koža ob uporabi mila res nekoliko pekla. Ampak sem vztrajala, hvala bogu.

In po nekaj tednih…

Še vedno sem bila prepričana, da je to samo začasno. Po vseh teh letih enostavno nisem mogla sprejeti, da je to mogoče. Ampak ko sem porabila vsa 3 mila (ne, mami nisem podarila niti enega :D), so bili rezultati še vedno isti. In še danes – paket sem naročila že trikrat – je tako.

Novi izbruhi se pojavijo res redko, in še takrat v veliko manj hudi obliki, kot včasih. Še zdaj ne dojamem, da je to res. Da mi je končno uspelo. Našla sem jo – mojo rešitev.

Pozitivni učinki seveda niso bili vidno samo na moji koži!

Ročno Izdelano Črno Milo Z Aktiviranim Ogljem

Priljubljeno črno milo, ki je obnorelo Slovenijo in postalo prava spletna senzacija v boju proti dermatitisu!

Kaj je Kn črno milo?

Skrivnost črnega mila Karbonoir je pravo razmerje sestavin, ki nežno očistijo in vlažijo kožo ter absorbirajo nečistoče in neprijetne vonjave.

Sestavine so uporabljene namensko za najboljše doseganje rezultatov.

Karbonoir črno milo vsebuje hladno stiskano bio certificirano kokosovo in olivno olje, aktivirano oglje in karitejevo maslo. Prav zaradi skrbno izbranih naravnih sestavin je primerno tudi za občutljivo kožo otrok in dojenčkov, starih že od 3 mesecev dalje.

Mi bo milo pomagalo pri dermatitisu?

Po izkušnjah naših strank je Kn črno milo neverjetno sredstvo v boju proti različnim oblikam dermatitisa.

Tudi sami imamo bližnje, ki trpijo za atopijskim dermatitisom in drugimi problemi s kožo. Spremljali smo njihovo trpljenje in vemo, kako lahko to vpliva na počutje in samozavest. Prav to je navdih in razlog za razvoj Karbonoir črnega mila.

Nešteto sporočil priča o temu, kako je Karbonoir milo že tisočim spremenilo življenje:

Kaj vsebuje in kako je narejeno?

Milo se izdeluje po hladnem postopku, ki se uporablja za najkvalitetnejša naravna mila. Ker se olje in masla pri tem procesu ne pregrevajo, se v izdelku obdržijo tudi vse koristne negovalne in hranilne lastnosti naravnih sestavin.

Aktivirano oglje iz kokosovih lupin

Očisti vse nečistoče in odmrlo kožo.

kokosovo olje

Ima izredno čistilno in vlažilno moč ter ustvarja mehurčkasto peno.

Olivno olje

Primerno je za občutljivo kožo, ima dolgo obstojnost ter ugodno deluje na suho in hrapavo kožo.

Karitejevo maslo

Skrbi za regeneracijo kože in jo naravno zaščiti.