Če imaš v življenju nekoga z atopijskim dermatitisom, delaš veliko že s tem, da te sploh zanima, kako mu/ji biti v podporo. Ne rabiš popolnih odgovorov, medicinske izobrazbe ali magične kreme. Največ šteje to, da:
verjameš, kar ti pove
ne zmanjšuješ njegove/njene izkušnje
si pripravljen poslušati in se sproti učiti
Atopijski dermatitis je maraton za vse vpletene. Za tistega, ki ga ima, in za tiste, ki stojite zraven. Dnevi bodo, ko bo šlo lažje, in dnevi, ko bo vsega preveč. V obeh primerih je neprecenljivo, da človek z AD ve: “Nisem sam. Nekdo stoji z mano v tem.”
Če imaš ti AD, lahko ta članek pošlješ svojim bližnjim kot izhodišče za pogovor – in jim poveš, kateri del ti je bil najbolj blizu in kaj bi si od njih najbolj želel.
Če si ti tisti, ki podpira, pa si daj dovoljenje, da se učiš, da kdaj zgrešiš in da tudi zase poiščeš podporo, ko ti je težko.
Na koncu dneva ni pomembno, da naredimo vse prav. Pomembno je, da se trudimo biti eden drugemu malo bolj mehak prostor v realnosti, ki je pogosto precej trda. 💛